V Pragi o težavah posttotalitarnih družb

Ljubljana (24. 6. 2014) – Sredi junija se je direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver udeležila mednarodne konference z naslovom Dediščina totalitarizma, ki so jo pripravili v senatu češkega parlamenta v Pragi.

DSC00212

Konferenca je potekala pod pokroviteljstvom podpredsednice senata Miluše Horské in ministra za kulturo Daniela Hermana. Povabljeni so bili predstavniki različnih strokovnih področij, od pravnikov, novinarjev, zgodovinarjev, politikov in drugih, ki so vsak s svojega zornega kota analizirali dosežke in težave prehoda v demokracijo po petindvajsetih letih od padca komunizma. Konference se je udeležilo tudi nekaj vidnih akterjev demokratičnih prevratov izpred četrt stoletja. Prvič je bila podeljena nagrada Platforme evropskega spomina in vesti, ki jo je prejel krimski Tatar Mustafa Dzhemilev, član ukrajinskega parlamenta, disident in dolgoletni borec za človekove pravice. Dzhemilev je v sovjetskih zaporih preživel več kot petnajst let.

Foto (15)

Udeleženci so obravnavali dokaj širok splet tranzicijskih tem, od kakovosti demokracije, vladavine prava,  pravičnosti v pravosodju, korupcije, vse do vloge medijev pri razvoju demokracije v nekdanjih komunističnih državah. Po petindvajsetih letih dediščina totalitarizma še vedno močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi.

V svojem prispevku se je dr. Valič Zverova dotaknila ustavne pravice do objektivne obveščenosti in opozorila na težave v slovenski medijski krajini. Medijem in novinarjem so v prejšnjem režimu predpisali  »aktivni angažma« pri ohranjanju socialističnega sistema. V osemdesetih letih je peščica alternativnih medijev nakazala novo vlogo medijev v nastajajoči pluralni družbi, ki naj bi služili predvsem demokratični javnosti. Pričakovanja, da bo medijski sistem postal pluralen in uravnovešen, se niso uresničila. Skoraj vsi pomembnejši mediji po velikosti nacionalnega pomena so postali kadrovsko in materialno odvisni od različnih monopolov kontinuitete.

»Celo politični prostor se je bolj spremenil kot medijski. V primeru, da bi kak dominantni medij preveč podpiral Demos ali kasneje stranke slovenske pomladi, predvsem Slovensko demokratsko stranko, bi bilo zanj konec oglaševanja. Morda bi sledila celo zamenjava urednikov ali pregon novinarjev. Pa se to ni dogajalo le na začetku poti v demokracijo. V Sloveniji v zadnjih letih beležimo veliko primerov preganjanja novinarjev s strani oblasti. Zato ni čudno, da je zaupanje ljudi v medije nizko. Strel v koleno se je zgodil »ciril-metodovemu« društvu novinarjev 571, ki je direktno okrivilo Janšo za slabo stanje medijev v Sloveniji«, je stanje v  Sloveniji opisala dr. Valič Zverova.

Po njenem mnenju medijski sistem pravzaprav deli usodo z drugimi nereformiranimi področji. Tudi v gospodarstvu so ostali stari monopoli. Pričakovati bi bilo, da s pošteno privatizacijo ne bi bilo več umetnega vzdrževanja pri življenju nekaterih medijev, ki se niso sposobni ohraniti na prostem trgu.

V normalni skupnosti se na pregleden način vzpostavljajo različne vrste moči oziroma oblasti, na primer gospodarska, finančna, upravna, medijska, sodna, kuturno-vrednotna in politična. Pri nas prvih pet politično obvladuje nekdo, ki se ne istoveti ne z osrednjimi vrednotami slovenskega naroda, niti nima politične večine in legitimnosti, da to počne. Brez pluralnega in uravnoteženega medijskega sistema poti v normalnost pač ne bo. Valičeva se je na konferenci med drugim dotaknila tudi nedavnega referenduma o arhivskem zakonu in obžalovala dejstvo, da slovenski mediji niso dovolj naredili za večjo udeležbo na tem referendumu: celo več: nekateri mediji so celo pozvali k neudeležbi na referendumu.

Vse objave