Zbornik Odstiranje zamolčanega

Ljubljana (21. 10. 2013) –  V zbirki Totalitarizmi – vprašanja in izzivi je izšel nov zbornik Odstiranje zamolčanega. V zborniku so objavljeni prispevki, ki so nastali v okviru znanstvenega posveta ob četrti obletnici vstopa v Hudo jamo in posveta Občutljivi osebni podatki v arhivskem gradivu tajnih policij. V njem je predstavljeno razmišljanje raziskovalcev, humanistov ter družboslovcev o slovenski polpretekli zgodovini, njeni totalitarnosti in soočanjih z njenimi dolgoročnimi posledicami.

Prvi del zbornika prinaša prispevke, ki so nastali v okviru znanstvenega posveta ob četrti obletnici vstopa v Hudo jamo, ki je potekal 5. marca 2013 v Ljubljani in na katerem je sodelovalo sedemnajst predavateljev. Njihovi prispevki iz različnih zornih kotov (zgodovinskega, pravnega, psihološkega in filozofskega) obravnavajo problematiko povojnih množičnih pobojev in njihovih posledic, ki se še danes bolj ali manj intenzivno odražajo v različnih segmentih vsakdanjega življenja.

 Uvod  k prvemu delu zbornika je besedilo Kraljestvo senc direktorice SCNR dr. Andreje Valič Zver, v katerem ujame duh časa, ki se zdi tako daleč, a so njegove rane še vedno žive. Sledi ji prvi sklop z naslovom Pojmovne opredelitve totalitarizma. Sestavlja ga niz prispevkov: doc. dr. Tamare Griesser - Pečar Totalitarnost slovenske povojne oblasti, prof. dr. Bojana Žalca Genocid in totalitarizem: pojmovna analiza, pravnika Boštjana Kolariča Huda jama – primer genocida in prof. ddr. Igorja Grdine Zgodovina, spomin in tradicija.

 V drugem sklopu z naslovom Dejstva in interpretacije dr. Vida Deželak Barič predstavlja prispevek Smrtne žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem in notranji obračun, dr. Ljuba Dornik Šubelj predstavlja oddelek za zaščito naroda ministrstva za ljudsko obrambo in njegovo odgovornost za množične usmrtitve, kriminalist Pavel Jamnik predstavi grobišče Kočna – Poljane nad Jesenicami, mag. Renato Podbersič nas seznani z (ne)znanimi grobišči na Primorskem, dr. Damjan Hančič pa z množičnimi povojnimi grobišči na Kamniškem.

 Tretji sklop pod naslovom Pokop in žalovanje prinaša prispevke doc. dr. Jerneja Letnarja Černiča »Most med preteklostjo, sedanjostjo ter prihodnostjo«: povojna prikrita grobišča in ureditev spominskih obeležij, muzejev in parkov, Marte Milene Keršič o vojnih in povojnih izkušnjah otrok, ki so zaradi vojne in povojnega preganjanja staršev imeli težko otroštvo, prof. dr. Tomaž Erzar pa s psihološkega stališča predstavlja pogoje odpuščanja.

 Zadnji, četrti sklop prispevkov z naslovom Detabuizacija spomina prinaša razprave prof. dr. Janeza Juhanta z naslovom Spomin na žrtve je opomin človeških stranpoti in spodbuda k sodelovanju, mag. Jurija Pavla Emeršiča Barbarizirana krajina, Jelke Piškurić Različni spomini – ista preteklost?, dr. Katarine Kompan Erzar Detabuizacija spomina: Očiščenje spomina in vzpostavljanje varnih odnosov v nevarni družbi ter dva prispevka Jožeta Dežmana z naslovoma Slovenija – razpad tabujev titoizma in tranzicijska pravičnost ter Muzeji, spomeniki in spomeniška območja titoizma.

Odstiranje zamolčanega

Drugi del zbornika prinaša prispevke, ki so nastali v okviru posveta Občutljivi osebni podatki v arhivskem gradivu tajnih policij, ki je potekal v Arhivu Republike Slovenije novembra 2012. Slednji posega na področje materialne dediščine slovenske totalitarne polpretekle zgodovine in je posvečen soočanju z varovanjem arhivskega gradiva nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema.

 Od sprejetja Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/2006) se v slovenski javnosti zastavlja vprašanje, kako ravnati z dostopnostjo do podatkov, ki so nastali pri delovanju nekdanjih enopartijskih represivnih organov in se v arhivskem gradivu pojavljajo, saj so bili ti večinoma pridobljeni na nedemokratičen način in s kršitvami človekovih pravic. Temu je treba dodati tudi dejstvo, da so bile v Sloveniji izjemno velike količine tovrstnega gradiva uničene, po ocenah arhivistov in zgodovinarjev tudi do 80 odstotkov. Kljub vsemu pa je ohranjeno arhivsko gradivo neprecenljiv vir za proučevanje delovanja totalitarnega jugoslovanskega (slovenskega) enopartijskega družbenopolitičnega režima, omejevanje dostopa do tovrstnih podatkov pa vzbuja sum elitizma in prikrivanja slovenske polpretekle zgodovine. Razprava o dostopu do arhivskega gradiva nekdanjih represivnih organov in polemika o tem, da bi morebitno razkritje (nekdaj tajnih) podatkov lahko celo ogrozilo državno varnost, je leta 2011 pripeljala do referenduma o arhivskem zakonu. Po spodletelem poskusu njegove spremembe se je v strokovni javnosti polemika, kakšen naj bi torej bil pravi način uporabe arhivskega gradiva represivnih organov, ki bi omogočal raziskovanje slovenske polpretekle zgodovine in varovanja občutljivih osebnih podatkov posameznikov, ki so bili žrtve tega, nadaljeval.

 Prispevki, ki so objavljeni v drugem delu zbornika, tako predstavljajo razmišljanje arhivistov, pravnikov in zgodovinarjev, ki so se sestali na posvetu Občutljivi osebni podatki v arhivskem gradivu tajnih policij o razkoraku med zakonodajo in prakso ter težkim položajem, v katerem so se znašli arhivisti in uporabniki arhivskega gradiva organov nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema: dr. Dragan Matić predstavlja prispevek (Ne)dostopnost občutljivih osebnih podatkov v arhivskem gradivu Službe državne varnosti (SDV): isti zakon, različna praksa!, dr. Matevž Košir v prispevku z naslovom Odprti arhivi in odgovornost uporabnikov predstavlja načela Mednarodnega arhivskega sveta in nekaterih drugih mednarodnih predpisov, ki urejajo dostop do osebnih podatkov v arhivskem gradivu, Urban Brulc iz Urada informacijskega pooblaščenca RS je avtor prispevka Razmerje med splošnimi pravili varstva občutljivih osebnih podatkov in specialnimi pravili o javni dostopnosti arhivskega gradiva, Tadej Cankar predstavlja nastanek in delovanje represivnih organov nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema ter arhivsko gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, dr. Gregor Jenuš predstavlja različne prakse dostopa do arhivskega gradiva v prispevku z naslovom Občutljivi osebni podatki in anonimizacija arhivskega gradiva v fondu SI AS 1931 ter spregovori tudi o zahtevnem in odgovornem postopku anonimizacije občutljivih osebnih podatkov, dr. Jernej Letnar Černič predstavlja prispevek Ustavnopravni in mednarodnopravni vidiki svobode dostopa do arhivov; doc. dr. Tamara Griesser - Pečar je kot odlična poznavalka arhivskega gradiva nekdanjega enopartijskega družbenopolitičnega sistema predstavila primer Katoliške cerkve kot ene najbolj spremljanih organizacij na Slovenskem. Mag. Lubomir Augustin in mag. Pavel Kugler iz Češke republike v zborniku predstavita češke izkušnje s soočanjem s totalitarno polpreteklo zgodovino in z njenim arhivskim gradivom.

 Avtorice in avtorji prispevkov dokazujejo, da je le skozi dialog s preteklostjo mogoče doseči spravo za prihodnost.

Publikacijo lahko dobite na sedežu Študijskega centra za narodno spravo (Tivolska 42, Ljubljana) ali naročite na telefonski številki 01/230 67 00 in po elektronski pošti info@scnr.si. Cena publikacije je 23,00 EUR.

 

 

Vse objave