Znanstveni posvet v Trstu: Ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe: posledice za primorski prostor

Po uspešno izvedenem znanstvenem posvetu ˝Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu˝, ki sta ga Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta izpeljala 8. oktobra 2021 na Opčinah pri Trstu, smo se odločili, da v letu, ko se spominjamo 75. obletnice podpisa Pariške mirovne pogodbe, ponovno združimo moči obeh ustanov in s predavatelji iz matice in zamejstva osvetlimo nekatera zgodovinska vprašanja, ki zadevajo slovensko zahodno mejo.

Na znanstvenem posvetu v Trstu smo se letos spominjali sklepa pariške mirovne konference, sprejetega 10. februarja 1947, ki je stopil v veljavo 15. septembra 1947. V Parizu so tedaj zavezniške in pridružene sile (SZ, Velika Britanija, ZDA, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, FLR Jugoslavija, Kanada, Sovjetska socialistična republika Belorusija, Brazilija, Češkoslovaška, Etiopija, Grčija, Indija, Nizozemska, Nova Zelandija, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina) sklenile mirovno pogodbo z Italijo, ki je bila pogodbenica trojnega pakta z Nemčijo in Japonsko, začela napadalno vojno in s tem povzročila vojno stanje z vsemi zavezniškimi in pridruženimi silami, ter tako nosila svoj del odgovornosti za drugo svetovno vojno. Zahodni zavezniki so se do Italije vedli zelo blagohotno, saj so upoštevali njeno geopolitično vrednost na prvi črti hladne vojne. Iz javne razprave so nekako izginile razprave o italijanskih zločinih med vojno, predvsem v Afriki in na Balkanu.

Ob tem seveda vojni zavezniki iz druge svetovne vojne niso prezrli dejstva, da je bil po zmagah zavezniških sil in s pomočjo italijanskih demokratičnih sil, 25. julija 1943 zrušen fašistični režim in da je Italija, potem, ko je septembra 1943 brezpogojno kapitulirala, istega leta podpisala pogoje premirja. Po omenjenem premirju so italijanske oborožene sile, tako vladne kot sile odporniškega gibanja, dejavno sodelovale v vojni proti Nemčiji. Italija je 13. oktobra 1943 napovedala vojno Nemčiji in s tem postala sovojskujoča sila. Ena izmed prioritet med temi pogajanji je bila tudi nova razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Izoblikovali so se štirje predlogi velikih sil (SZ, ZDA, VB, Francija) glede bodoče razmejitve. Na koncu se je uveljavil francoski predlog, ki je „puščal" približno enako število Italijanov v Jugoslaviji, kot „Jugoslovanov" v Italiji.

Tako se je vsaj deloma popravilo uničujoče posledice pogodbe iz Rapalla med tedanjo Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, ki je to ozemlje novembra 1920 mednarodnopravno prisodila Kraljevini Italiji. Takrat je pod Italijo ostala več kot četrtina slovenskega življa.

S pariško mirovno pogodbo se je večina primorskih Slovencev združila z matičnim narodom. Pariška mirovna pogodba je stopila v veljavo 15. septembra 1947. Večina Primorske je resda pripadla tedanji Jugoslaviji, a nekdaj stoletja enoten politični, gospodarski in kulturni prostor je bil boleče razdeljen z meddržavno mejo. Gorica je takoj pripadla Italiji, Trst s severno Istro pa je bil razglašen za nekakšno nevtralno državico oz. t. i. Svobodno tržaško ozemlje, ki v resnici ni nikoli zaživela kot samostojna enota. To ozemlje je bilo oktobra 1954 s „Spomenico o soglasju" razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo. Dokončno pa je bila meja med njima potrjena z Osimskimi sporazumi novembra 1975.

Tako smo v petek, 23. septembra 2022, organizirali znanstveni posvet z naslovom ˝Ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe: posledice za primorski prostor˝. Znanstveni posvet je potekal v Društvu slovenskih izobražencev sredi Trsta.

Obdelati smo želeli politično sliko, ki se je takrat oblikovala v sedanjem zamejstvu, odnos režima do nekomunističnih sredin, ponoven zagon slovenskega šolstva, prizadevanja slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici, preganjanje duhovnikov v bivši coni B Morganove linije po vzpostavitvi nove meje, vlogo političnih beguncev pri oživljanju slovenstva v sedanjem zamejstvu in usodo taborišč za begunce po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo.

Znanstveni posvet je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.


Vabljeni k ogledu prispevkov na povezavi:

1. panel: https://www.youtube.com/watch?v=5kT9f7gIs7A 

2. panel: https://www.youtube.com/watch?v=73Hn9AmYQtE 


Referati in predavatelji na posvetu:

Represija komunistična režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954 (referent dr. Jernej Vidmar).


Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine (referentka Erika Jazbar)


Delo slovenskih duhovnikov na Primorskem za priključitev Primorske k matici (referent dr. Renato Podbersič).


Preganjanje duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja

(referat dr. Tamare Griesser Pečar je prebral dr. Tomaž Ivešić).


Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe 

in po njem v luči zapisnika seje o tekočih vprašanjih šolstva z dne 6. avgusta 1946

(referent prof. Tomaž Simčič).


Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji (referent Ivo Jevnikar).


Slovenski begunci v Italiji po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo (referentka dr. Helena Jaklitsch).


Nova govorica prostora: spremembe v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954 (referent dr. Matic Batič).


Vse objave