Znanstveno srečanje RESNICA IN SOČUTJE, 5. marec 2012, Zavod Sv. Stanislava Lj. Šentvid

Ljubljan (7. 3. 2012) - Ob tretji obletnici odkritja grobišča v Hudi Jami so Založba Družina, Študijski center za narodno spravo in Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč pripravili  znanstveno srečanje z naslovom RESNICA IN SOČUTJE,  ki je potekalo v ponedeljek, 5. marca 2012 ob 19. uri v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani.

Na posvetu so sodelovali razpravljavci, ki so svoje prispevke objavili v Poročilu 3 Komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč 2009-2011. Poročilo je izdala Založba Družina, njen direktor Tone Rode je povedal, da je to že tretje poročilo, ki so ga izdali. Uvodno razmišljanje je podal Jože Dežman, za katerega je pomembno, da je v Sloveniji stekel proces dialoga o pobojih v Hudi Jami, saj so se takoj po pobojih začela kazati komunistična prizadevanja za drugorazrednost, ki trajajo vse do danes,  kar so prikazali tudi v Poročilu 3. Huda Jama pa kaže, da tako ne gre in da je treba komunizem pustiti za sabo. Po njegovem je važno, da se dela v Hudi Jami, ki ne zahtevajo veliko denarja, kot so raziskava, osnovna topografija, sondiranja in podobno, nadaljujejo.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver se je vprašala, kam na seznam kolektivnih norosti bomo Slovenci obesili Hudo Jamo in jo umestila h Katynu, Dachau, Auschwitzu, Golem otoku in številnim drugim prostorom nasilja in teptanja človekovih pravic. Spregovorila je o pojmu genocid ter potrebnosti širše opredelitve genocida, ki se kaže tudi v mednarodnem prostoru in se razširja na polje političnega genocida. Imenujemo ga z izrazom politicid. Predstavila je prizadevanja evropske skupnosti za soočenje s preteklostjo in dodala, da se evropski spravni proces poglablja. Pozvala je, da moramo najti pot iz Hude Jame – to je pot resnice in spomina.

Jože Jagrič in mag. Črtomir Frelih sta se dotaknila umetniškega prikaza vtisov Hude Jame in prikazala izjave tistih, ki so bili prvi soočeni s pogledom na trupla v rovi sv. Barbare v Hudi Jami.

Dr. Mitja Ferenc je kritično spregovoril o nedejavnosti slovenske družbe da bi žrtvam in njihovim sorodnikom zagotovila mir, ne samo 45 let po koncu vojne, ampak tudi v času dvajsetletne samostojne države. Prikritih grobišč nismo dostojno uredili, jih označili, vrnili posmrtnih ostankov sorodnikom. Kdaj se bodo oglasili politiki, sodniki, varuhi človekovih pravic in rekli, da je dovolj! Žrtve delimo na tiste, ki so vredne objokovanja in tiste, ki tega niso vredne. Podal je željo raziskovalcev v Hudi Jami, da bi vlada imela toliko moči, da bi končno opravila temeljna civilizacijska dejanja v zvezi s pokopom žrtev.

Sledila je še predstavitev več strokovnjakov z različnih področij. Filozofski vidik dogajanj ob Hudi Jami je v luči nasprotja med instrumentalizmom in personalizmom  predstavil dr.  Bojan Žalec. Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o travmatskih razsežnostih in posledicah vojnih grozodejstev, ki se kažejo ne samo na generaciji, ki je čas vojne preživela, ampak se prenašajo na naslednje generacije. Travma ni omejena na posameznika, ampak se seli na množice in zaznamuje družbo. Pot očiščenja je dolga. Pavle Jamnik je predstavil arhivske dokumente, ki kažejo na vzporedno poveljevanje glede pobijanja. Eni ukazi so bili namenjeni vojaškim enotam, drugi pa partijski policiji Ozni. Marko Prešeren je s pravnega vidika odgovarjal na vprašanja, zakaj je pri nas proces soočenja s preteklostjo v takšnem zaostajanju. Doris Pahor je podala analizo ali je tajna služba po vojni za obrambo Slovenije razpolagala s podatki o žrtvah zunajsodnih pobojev. Dr. Tomaž Zupanc in dr. Irena Zupanič Pajnič sta predstavila potek arheoloških izkopavanj in identifikacij žrtev grobišča pri Konfinu I in II v Kočevskem Rogu, dr. Andrej Mihevc pa je prikazal, kako potekajo sondiranja in delo, ki bi potrdila prisotnost človeških posmrtnih ostankov v kraških jamah po Sloveniji. Marko Štrovs je zaključil, da imenovana grobišča niso grobišča, pač pa skrivališča, kamor so zločinci hoteli skriti svoj zločin. Številni udeleženci srečanja v dvorani Sv. Stanislava v Šentvidu so imeli priložnost prisluhniti mnogim novim znanstvenim izsledkom in spoznanjem, ki odpirajo vrata k boljšemu razumevanju in iskanju resnice polpretekle slovenske zgodovine.Vse objave