10. video dogodek: Video pričevanje Ivanke Tominec

Tokrat vas vabimo k poslušanju pričevanja Ivanke Tominec, ki je bila rojena leta 1924 v župniji Šentjošt nad Horjulom. Bila je zadnja od osmih otrok. Doma so se preživljali s kmetijstvom in mleli žito. Ker so imeli žago in precej gozda je oče prodajal les. Ko je leta 1935 mama umrla, je bilo Ivanki 10 let in je vso skrb za družino prevzel oče.

Začetek vojne je Ivanka pričakala kot 17 letno dekle. Občutila je težo okupacije, živela v stalnem strahu pred revolucionarnim nasiljem in bila priča krutim partizanskim umorom v domači župniji. Partizani so nameravali odpeljati tudi njo in njene sestre. Domačini so živeli v stalnem strahu in niso bili več varni. Spali so pri prijateljih v središču vasi, zjutraj pa so se vračali v domače hiše na obrobje. Nikoli niso vedeli ali bodo njihove hiše požgane ali morda okradene.

Ivanka se je jeseni 1943 poročila s sosedovim fantom Matevžem, ki je bil takrat že pri domobrancih. Po koncu vojne sta se z možem in hčerko odpravila na pot begunstva. S seboj je vzela le nekaj plenic, malo kruha, masla in so šli na pot. Peljali so se s starim tovornim avtomobilom. Ivankina družina je bila med prvimi, ki je pribežala na Koroško. Ivanka se dobro spominja naporne poti na avstrijsko Koroško čez Ljubelj. Pot so nadaljevali proti Lienzu, kjer so se nastanili. Živeli so v hiši na vasi, možje so delali pri kmetih, da so dobili nekaj hrane za preživetje. Po ukinitvi taborišča v Lienzu so bili premeščeni v Špital. Po srečnem naključju in posredovanju družine Žitko jih niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. V Špitalu sta Ivanka in Matevž ostala enajst let. Matevž je delal, da je zaslužil za družino. Prvi hčerki se je pridružila še ena. Ivanka je zbolela za hudo pljučnico in bila kar devet mesecev v bolnici. Ker ni imela zdravih pljuč, niso mogli računati na preselitev v Ameriko.

Končno se je le pokazala možnost za odhod v Ameriko, kamor so odpotovali z ladjo. Po prihodu v ZDA so si morali ponovno ustvariti pogoje za življenje. V Sloveniji so pustili hišo z vsem imetjem, ki je bilo zaplenjeno in podržavljeno. Preizkušnje so jo utrdile, ohranila je veliko ljubezen do rodne domovine in slovenske besede.

Pričevanje smo posneli v Clevelandu leta 2011, ko smo bili sodelavci Študijskega centra za narodno spravo na obisku pri Slovencih v ZDA. Za objavo sta pričevanje pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Prisluhnite spominom Ivanke Tominec na naslednji povezavi:

http://zakladnicaspominov-scnr.si/2021/05/12/ivanka-tominec/

Vse objave