8. video dogodek: Video pričevanje Pavla Borštnika

Vabljeni k ogledu daljšega pričevanja nekdanjega člana slovenske nacionalne ilegale Pavla Borštnika, ki nas popelje v majske dni pred 76 - leti, ko so trume beguncev iskale zatočišče pri zahodnih zaveznikih, a bile izigrane in vrnjene v roke povojnih oblastnikov. Pavle Borštnik je bil rojen leta 1925 v Ljubljani, v narodno zavedni družini. Kot mlad fant je spremljal začetek vojne in okupacije, v katerem so tedanje demokratično izvoljene stranke čakale na navodila begunske vlade iz Londona. Komunistična partija si je medtem uzurpirala ekskluzivno pravico do upora proti okupatorju. Vsi, ki so se upirali izven njenega okvira, so bili proglašeni za narodne izdajalce in podvrženi revolucionarni logiki delovanja.

Pavle je postal, kot nekdanji skavt, član nacionalne obveščevalne službe. Leta 1944 je bil kratek čas pri domobrancih na Koreni nad Horjulom, potem pa se je pridružil slovenski nacionalni ilegali in bil priča delovanju te odporniške organizacije. Ob koncu vojne je bil del velike množice beguncev, ki se je umikala proti Italiji.

V začetku aprila 1945 je bil v Ilirski Bistrici dosežen sporazum nekomunističnih oboroženih oddelkov, od slovenskih domobrancev, četnikov do srbskih prostovoljcev in hrvaških domobranov, ki so pristali na to, da bo skupni komandant teh oddelkov slovenski general Ivan Prezelj–Andrej. Po besedah Borštnika je na pobudo domobranskega poveljnika Krenerja padla odločitev, da se domobranci ne bodo umaknili v Italijo, ampak v Avstrijo. To je bilo zanje tragično, saj so bili že maja 1945 vrnjeni nazaj v Slovenijo in kruto umorjeni ter zmetani v brezna, rudniške rove in kraške jame.

Četniki so se pomikali po Vipavski dolini do Gorice in prekoračili Sočo. Rečeno jim je bilo, da bodo sprejeti v 8. britansko armado, dejansko pa so jih Angleži nastanili v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Viscu. Tam so jih, pod pretvezo, da bodo dobili novo orožje, razorožili. Borštnik je bil z ostalimi vojaki in civilisti nastanjen v različnih begunskih taboriščih v Italiji, aprila 1947 premeščen v Nemčijo, naslednje leto pa mu je uspelo priti v ZDA.

V pričevanju Borštnik razmišlja o vzrokih, ki so leta 1943 privedli do razpada prve slovenske nacionalne ilegale v Grčaricah. Predstavi delovanje posameznih nacionalnih odredov in ugotavlja, zakaj četništvo pri Slovencih ni bilo popularno ter zakaj se ni razširilo v večjem obsegu.

Pavle Borštnik je umrl na svojem domu v Clevelandu, septembra 2020, v starosti 95 let. Pogovor z njim smo posneli leta 2011, ko smo bili sodelavci Študijskega centra za narodno spravo na obisku pri rojakih v Združenih državah Amerike.

Za objavo sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Prisluhnite Borštnikovim besedam in spominom na naslednji povezavi: https://zakladnicaspominov-scnr.si/pavle-borstnik/